Neurovore

Za včerajšnjo nočno film - sendviči - čips seanso sem si zaželel nekaj nehollywoodskega horrorja. Japonci so nekako preveč predvidljivi s svojim “alien nation” ¹ pristopom. Tako sem se odločil za nekaj francoskega. Mojstri so znani po dobri atmosferi, dodelanih dialogih in sposobnih režiserjih. Atmosferski horror je bil ticket za ta večer. In sem si potegnil dol “A l’interieur” , ker mi je oko ošvrknilo Beatrice Dalle - nazadnje sem jo videl (in užival) pred dvema desteletjema v “37,2C le matin” a.k.a. Betty Blue.

Torej sendviči, čips,noč in francoski horror. 30 minut mine in se sprašujem, v kaj sem zabredel. Po eni uri odložim čips. Oči priklenjene na ekran in metulji v želodcu izvajajo množični harakiri.

Da ne bo pomote - sem horror buff. In tako me (iz zasede) niso zdrmali od … kaj jaz vem kdaj. X-ta inkarnacija Leatherface-a , Jason , Michael , komični long-nails Freddy , učke v bregovih , opotekajoči hendikepirani Romero zombiji , packajoči Argentovi demoni … so prave amaterske pussy kreature proti temu intimnemu , klavstrofobičnemu, one-on-one, all-out spopadu med dvema ženskama. Pozabite na catfight kopije hollywoodskih teen horrorjev. Tukaj je carnage med nosečnico - en dan pred porodom - in ženskim predatorjem. In ja, Beatrice Dalle spet blešči.

90 minut manične horror mini-mojstrovine. Toplo priporočam vsem, ki ste prezehali kanibalski Hills have Eyes in vas popade smeh pri The third Mother. Ostali pa raje počakajte na kakšen HW-ski remake.

1. Ni mišljeno kot film Alien Nation , ampak kot dejstvo, da se japoncem še kako poznajo dolga stoletja izoliranosti od ostanka sveta. [↩]